Pomladansko ocenjevanje letnika 2011

Datum: 01/10/2012

13. 3. 2012 je v Grčevju v hramu Pavlin potekalo ocenjevanje vin, ki ga je organiziralo Društvo vinogradnikov Grčevje.

 
Zaupano mi je bilo vodenje petčlanske degustacijske komisija, ki je ocenila 68 vzorcev vin. Ocenili smo 22 vzorcev cvičkov, 1 vzorec žametne črnine, 2 vzorca dolenjskega rdečega, 15 vzorcev modrefrankinje, 9 vzorcev dolenjskega belega, 2 zvrsti ter skupno 17 vzorcev sortnih belih vin (kraljevina, laški rizling, zeleni silvanec, beli pinot, sivi pinot, kerner, chardonnay, sauvignon in rumeni m uškat). V večini cvičkov je bilo zaznati sadnost, svežino, izžarevala je rubinasta barva. Na drugi pa preveč motnih, grobih ali netipičnih cvičkov oz. vin, ki nimajo karakterja cvička. Nekaj je bilo tudi takšnih, kjer je bil odstotek belih sort previsok. Letnik 2011 ni letnik, ki bi bil naklonjen pridelavi cvička, vendar s poglobljenim znanjem in trudom je marsikateri vinar pridelal odličen cviček.

 

Pri frankinjah je v jeseni kazalo nekoliko bolj obetavno. Lepo obarvana vina, vendar z nekoliko premalo telesa ter previsoko kislino. Za višjo kakovost bo potrebna predvsem manjša obremenitev ter večja pozornost pri tehnologiji oz. kletarjenju. Nekaj lepih dolenjskih belih vinih z izraženo sadnostjo, žal pri nekaterih leta prikrita s previsoko vsebnostjo prostega žvepla, pri nekaterih tudi preveč poudarjena kislina.

 

Pri belih sortnih vinih se je pokazalo, da je potrebno v letnikih, kakor je bil 2011, čas trgatve skrbno načrtovati ter tehnologijo predelave in pridelave prilagoditi dani dozorelosti grozdja. Namreč suha bela vina ob klasični predelavi ter pri višji temperaturi fermentacije ne dajo želene kakovosti. Večina belih suhih vin ni izražala sortnosti, poudarjen je bil alkohol, ki daje pekoč občutek v ustih, pri nekaterih poudarjena kislina ter previsoka vsebnost prostega žvepla. Posebno pozornost si zasluži rumeni m uškat, še posebej, ker je suho vino. Bela vina z ostankom sladkorja so bila bolj harmonična, kjer je ostanek sladkorja doprinesel k harmoničnosti vina in s tem k višji kakovost. Pri teh naj izpostavim kerner, predvsem pa oba sauvignona.

 
Komisija je izločila 22 % vin. Glavna vzroka sta bekser in oksidacija, pri dveh vzorcih tudi cik in prežveplano vino. Kjer je prisoten bekser ali oksidacija, je napaka z manjšim posegom odpravljiva, težje je pri ciku. Iz težavnosti letnika je bilo pričakovati še več napak. Vendar z upoštevanjem nasvetov stroke, s pravočasnim ukrepanjem, s poglobljenim znanjem so vinogradniki pridelali dobra vina. Organizatorju se zahvaljujem za povabilo. V svojem imenu in v imenu komisije čestitam vsem vinogradnikom za dosežena odličja.

 
Andrej Bajuk, univ. dipl. ing. živ. teh.

Če še naprej uporabljate spletno mesto, se strinjate z uporabo piškotkov. Preberi več

Nastavitve piškotka na tej spletni strani so nastavljene na "omogoči piškotke", da vam omogočijo najboljšo izkušnjo brskanja. Če še naprej uporabljate to spletno mesto, ne da bi spremenili nastavitve piškotka ali če kliknete »Sprejmi« spodaj, potem s tem strinjate.

Zapri