27. 10. 2011 so v DV Grčevje organizirali vodeno degustacijo mladih vin. Na degustaciji smo imeli žametne črnine, cvičke, modre frankinje, dolenjska bela vina in nekaj belih sor tnih vin.
Po pričakovanjih dozorelosti grozdja letnika 2011 vina obetajo veliko. Prijetne, pitne žametne črnine, obetajoče modre frankinje z zrelimi tanini in temno rdečo barvo. Pri nekaterih modrih frankinjah je nekoliko preveč poudarjena kislina, ki bi jo bilo potrebno koregirati. Tudi cvički so bili sadni, rubinasto obarvani, s prijetno kislino. Bojim pa se, da alkoholna stopnja v večini vzorcev presega maksimalno dovoljeno stopnjo cvička, to je 10 v ol.%.
Dolenjska bela vina so pokazala visoko zrelost grozdja, sadnost, pri nekaterih vzorcih pa je preveč izstopal alkohol. Imeli smo nekaj sortnih vin, pri katerih me je navdušil predvsem sauvignon, ki je imel prijetno nežno sortno aromo, v okusu pa harmoničen s primernim ostankom nepovretega sladkorja. Za razliko vzorca chardonnaya, ki je imel ravno tako ostanek sladkorja, vendar s previsoko vsebnostjo skupnih kislin. Vzorec kernerja je bil suh, vendar v okusu zelo pekoč, kot posledica previsoke alkoholne stopnje.
Med vzorci vin je bilo nekaj tudi z napakami – bekser, oksidacija, ki pa so s hitrim ukrepanjem tudi odpravljive, oksidacije s primernim žveplanjem, bekserji pa v tem času vsekakor z močnim zračnim pretokom preko bakrenega lija. Žal smo srečali tudi cik, ki pa v letniku 2011 težko rečemo, da je posledica slabega zdravstvenega stanja grozdja. Trgatev letnika 2011 je potekala pri visokih temperaturah, pH mošta je bil relativno visok. Torej so bili pogoji za delovanje mikroorganizmov idealni. V kolikor vinogradniki/vinarji niso ob predelavi uporabljali primerne količine žvepla, in/ali celo niso uporabili selekcioniranih kvasovk, je bila velika verjetnost, da se je tvoril cik. Zmotno je tudi razmišljanje, da v dobrih letnikih ni potrebno razsluzevanje belih moštov, kar se kaže v slabši kakovosti arome (navadno močan bekser) in oksidirani bar vi.
Upam, da se bodo vinogradniki iz letnika 2011 naučili vsaj sledeče:
– predvideti, katere tipe vin imajo namen pridelati (cviček, dolenjsko belo vino, suho vino, vino z ostankom sladkorja…)
– pravočasno iti v nabavo enoloških sredstev (žveplo, kvasovke, hrana…)
– na osnovi prej omenjenega planiranja pravočasno iti v trgatev določene sorte (upoštevati tehnološko zrelost grozdja za želen tip vina)
– upoštevati navodila stroke
– pravočasno ukrepati tudi na osnovi analize mošta/vina
Vinogradnikom želim obilo veselja, predvsem pa uspehov pri kletarjenju vin letnika 2011.
Andrej Bajuk, univ. dipl. ing. živ. teh.